Pretekli praznični podaljšan konec tedna so nas iz rahlega pomladanskega dremeža spet predramile plazovne nesreče v naših gorah. Že dolgo nismo bili priča tako številčni nesreči zaradi snežnih plazov, zato je bil “šok” še toliko večji. Pravzaprav se je tako velika nesreča pri nas zgodila prvič po letu 1977. V dveh dneh in dveh ločenih dogodkih, je bilo v naših gorah v plazovnih nesrečah udeleženih kar 9 ljudi, mogoče/verjetno še kakšen več pa za te dogodke žal ne vemo. Sreča v nesreči, da se je vse skupaj končalo, bolj ali manj srečno. Pa ne bomo na tem mestu razpredali o vzrokih za nesrečo in iskanju krivcev, ker to ni ne kraj ne čas za te diskusije. Analize tovrstnih dogodkov nikoli niso črno bele in zahtevajo svoj čas, sploh pa družabna omrežja niso primerno okolje za njihovo produkcijo.
Bi se pa na tem mestu raje rekli nekaj o opozorilih pred nevarnostjo snežnih plazov oziroma lavinskih biltenih. Marsikaj je bilo namreč izrečenega tudi na račun trenutne stopnje nevarnosti, ki je bila v teh dneh prve oziroma druge stopnje.
Izdelava lavinskih biltenov je izjemno zahtevna naloga in terja kar nekaj časa in znanja, predvsem pa kakovostne vhodne podatke. Lavinski bilten namreč ni le številka, ki jo napovedovalec po principu trenutnega razpoloženja poljubno izbere na evropski petstopenjski lestvici. Izdelava lavinskega biltena zahteva upoštevanje številnih vhodnih informacij (slika 1), poznavanje snežnih in vremenskih razmer, predvidevanja kako se bodo razmere v snežni odeji spreminjale in kako lahko na njih vpliva človek. Šele na koncu je kot češnja na vrhu torte razglašena končna stopnja nevarnosti, ki je razglašena za celotno območje in ne za vsako grapo posebej. Včasih se zgodi tudi, da so nekatera pobočja že kopna, medtem ko nevarnost sploh v senčnih legah, kjer je snega še veliko, še vedno vztraja.
Slika 1: Struktura informacijske piramide, ki jo uporabljamo pri nastanku lavinskih biltenov
(European Avalanche Warning Services 2023).
Pogosto ugotavljamo, da planinci ne razumejo, kaj posamezna stopnja nevarnosti sploh pomeni ali pa te stopnje podcenjujejo. Žalosti nas, da znanje o snegu in snežnih plazovih na tečajih in izobraževanjih na različnih stopnjah niso vedno podana tako, kot bi glede na resnost problematike od njih pričakovali.
Vedeti moramo, da dokler je na strmih pobočjih sneg, obstaja možnost, da pride do snežnega plazu (tudi če je to sredi poletja), od količine snega pa je odvisno, kako velik bo.
Pri prvi stopnji je nevarnost proženja snežnih plazov MAJHNA, snežna odeja je dobro povezana in na splošno stabilna. Plazovnih problemov ob tej stopnji ni, snežni plazovi se prožijo le ob večji dodatni obremenitvi na nekaterih zelo strmih pobočjih. Spontano se lahko prožijo zgolj majhni in srednje veliki plazovi. To pomeni, da se lahko sprožijo plazovi dolgi od 10 do 200 m, plazovi s prostornino do 1000 m3. Če nas zajeme plaz mokrega snega, kjer je prostorninska gostota večja od 500 kg/m3, so to že sile, ki lahko povzročijo zelo resne poškodbe in tudi škodo (npr. lomljenje dreves).
S stopnjo nevarnosti se velikost plazov, njihov obseg in škoda, ki jo lahko povzročijo, samo še stopnjuje. Kar polovico nesreč se zgodi ob razglašeni ZNATNI ali bolje rečeno PRECEJŠNJI stopnji nevarnosti (3. stopnja). To stopnjo tudi največkrat podcenimo, češ »saj to je nekje na sredini, to pa res še ni tako hudo«. VELIKA in ZELO VELIKA stopnja nevarnosti (4. in 5. stopnja) sta razglašeni zelo redko in le za kratek čas. Tako obsežni plazovi, kot se pojavljajo ob tako veliki nevarnosti pa za slovenske razmere bolj izjema, kot pravilo. Nevarnosti snežnih plazov torej ni več, ko bele strmine zamenjajo planike, svišč in ostalo planinsko cvetje.
Glede na vremenske napovedi bo zima še nekaj časa opletala z repom in plazovi prav tako, zato si naslednjič, medtem ko srkate jutranjo kavo preden se podajate na turo, namesto komentarjev pod objavami, raje preberite celoten lavinski bilten in si oglejte vremenske napovedi za območje/državo kamor se podajate. Poročila s poti pa vzemite s pridržkom, saj se tako vremenske, kot tudi snežne razmere nenehno spreminjajo in ni nujno, da so takšne, kot so bile pri naših predhodnikih.
Ob prihodu domov pa k še boljšim napovedim lahko prispevate z oddajo terenskega poročila na Varsom REGOBS ali na LAWIS.at in tako aktivno prispevate, k točnosti napovedi.
Pamet v glavo in SREČNO! Pa ne pozabite na vso potrebno opremo in znanje!
Dr. Manca Volk Bahun
Zavod za varstvo pred snežnimi plazovi
