V slovenskem visokogorju so drobirski tokovi nekaj čisto običajnega, vendar jih velikokrat ne opazimo, predvsem tiste manjše in tiste, ki se pojavljajo na neobičajnih mestih. Kako nastanejo, kakšne so lasnosti, itd. je opisoval tudi geograf dr. Ivan Gams (Dvojno življenje melišč, Proteus 53, 1990-1991).
V Službi za varstvo pred snežnimi plazovi in Zavodu za varstvo pred snežnimi plazovi to območje opazujemo že desetletje. Tudi od takšnih naravnih pojavov ali geomorfoloških procesov v letnem času so odvisne napovedi nevarnosti proženja snežnih plazov v začetku zime, oziroma ob prvih dnevih sneženja. Preko celega leta redno zajemamo vse vremenske in ostale podatke ter jih hranimo na strežniku. Ti podatki nam omogočajo kasnejše analize snežnih plazov, nesreč v snežnem plazu in pa seveda napovedovanje nevarnosti proženja snežnih plazov na širšem območju Občine Tržič in ožjem območju Občine Žirovnica.
V začetku julija, natančneje v noči na 5.7.2022 je lavinska vremenska postaja LWD Karnten na Zelenici zabeležila približno 70 mm padavin v eni uri (med 0:00 in 01:00 uri), kar pomeni 70 litrov vode na kvadratni meter. To so ogromne količine padavin, ki padejo v zelo kratkem času. Posledice tako močnih padavin so seveda različne, predvsem od lokacije nastanka neviht.
Na območju masiva Begunjščice se se po zelo dolgem času zopet “pojavili” drobirski tokovi. Padavinska voda se je akumulirala na severnih strmih travnatih pobočjih pod vrhom grebena Begunjšiče. Vsi ti izteki iz teh pobočij pa vodijo v ozke in strme grape, “posejane” s tonami finega in grobega grušča.
Ker velike količine vode s seboj nosijo različne materiale, je voda na tem delu s seboj odnesla ogromne količine grušča. Posledično so nastali drobriski tokovi. Nekateri segajo daleč proti dolini po širokih meliščih. Voda z materialom je pred seboj izdolbla ne toliko vijugaste (zaradi naklona pobočja), na delih dokaj globoke kanale ali korita. Na vznožjih teh kanalov naletimo na grob, nižje pa postopoma na bolj fin grušč.
Vsaka sprememba površja na dovolj veliki naklonini lahko spremeni začetne napoke v snežni odeji, posledično pa je to lahko tudi začetna napoka morebitnega snežnega plazu. Take spremembe moramo upoštevati pri modeliranju snežnih plazov in pa pri morebitni prožitvi snežnih plazov. Izdelali smo 3D model Centralnega palzu in digitalni model reliefa.
Posnetek 3D modela Centralnega plazu v severnem pobočju Begunjščice:
Seznam predvajanja
Vir slik: GIAM ZRC SAZU, vremenska kamera Zg. Plot/2022
Viri in literatura:
Gams, I. Dvojno življenje melišč, Proteus 53, 1990.
