Zadnje objave

Home » Zadnje objave » LEDENIKI SO LE SIMPTOM, dr. Matej Gabrovec – National Geographic Slovenija

LEDENIKI SO LE SIMPTOM, dr. Matej Gabrovec – National Geographic Slovenija

Spodaj si lahko preberete zgodbo o dveh ledenikih v Sloveniji, ki počasi izginjata. Za National Geographic Slovenija je spregovoril znanstveni svetnik dr. Matej Gabrovec iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU 

Dr. Matej Gabrovec

“Kot družba in kot posamezniki navadno ukrepamo šele, ko nam voda že teče v grlo. Ukrepi sicer gredo v pravo smer, a se pogosto lotevamo tistih manj bolečih.”

Decembra smo na pot v Peking, na prizorišče zimskih olimpijskih iger, poslali vzorčni kos ledu s Triglavskega ledenika. S to medijsko akcijo je želel Olimpijski komite Slovenije opozoriti na taljenje ledenikov. Kakšen je vaš pogled na to?
Akcija ima ozaveščevalni pomen, a sem izrazil pomislek glede načina prevoza. Na pot so šli s hibridnim avtomobilom, strokovnjaki naj bi pozneje izračunali izpuste ogljikovega dioksida, potem pa posadili toliko dreves, da bi jih nevtra­lizirala. Mislim, da bi morali poskrbeti za čim manj izpustov in izbrati bolj trajnosten način prevoza – zakaj ne bi s hladilno torbo sedli na vlak in šli v Peking s transsibirsko železnico?

Triglavski ledenik je nastal šele med malo ledeno dobo od 14. stoletja do sredine 19. stoletja. Je njegova “neobstojnost” kako povezana s tem ali je taljenje izključno posledica vse toplejšega podnebja?
V zadnjem letu smo prišli do novih dognanj. Ko se je Triglavski ledenik umikal, smo že v 90. letih ob njegovem robu opazili karbonatne sedimente, kakršni se odlagajo le pod ledenikom. Po umiku ledenika ti sedimenti zaradi vremenskih razmer, ki so jim izpostav­ljeni, niso obstojni več kot nekaj deset­letij. To pomeni, da je bilo mesto, kjer smo jih opazili, prekrito z ledom ves čas od odložitve sedimentov. Lani smo opravili analizo, da bi določili njihovo starost, in presenečeni ugotovili, da so stari okoli 20.000 let. Odložili so se torej ob koncu zadnje ledene dobe. To kaže, da teza, da je Triglavski ledenik nastal šele v mali ledeni dobi, ki jo je v 80. letih postavil dr. Milan Šifrer, moj predhodnik pri raziskovanju tega ledenika, ne drži. Ledenik je bil na tem mestu vsaj v današnjem obsegu tudi v toplejših obdobjih holocena. Torej je danes njegov obseg najmanjši po koncu ledene dobe. Treba pa je poudariti, da raziskave še potekajo, izsledki bodo potrjeni, ko bo datiranih več vzorcev sedimentov. Ker je ledenik kazalnik podnebnih sprememb, lahko sklepa­mo, da se približujemo temperaturam, kakršne so bile v najtoplejšem obdobju v holocenu, tokratno otoplitev pa je prvič v zgodovini povzročil človek.

Zakaj se veliko manj znani ledenik pod Skuto krči počasneje kot Triglavski, pa čeprav leži približno 500 metrov niže?
To je posledica reliefnih značilnosti mesta, kjer leži. Oba naša ledenika sta pod t. i. ravnovesno mejo – to je nadmorska višina, na kateri sta aku­mulacija snega v redilni zimski sezoni in taljenje v poletni sezoni približno v ravnovesju. Ta meja se je še zvišala in je danes precej nad 3000 metri. Ledenik se lahko pod to višino ohrani le v poseb­nih reliefnih razmerah. Ledenik pod Skuto je v zelo zaprti, močno osenčeni krnici, poleg tega se v njej pozimi aku­mulira veliko snega; to pojasnjuje, zakaj se krči razmeroma počasi. Triglavski ledenik je bolj na odprtem, a tisti del, ki je še ostal, je v reliefnem pregibu zelo konkavne oblike. Zato se sneg iz plazov, ki se prožijo pozimi, akumuli­ra na območju ostankov ledenika. Ta sneg omogoča ohranjanje ledenika v sedanjem obsegu, drugače bi že izginil. Še v 70. letih, ko so ga opazovali moji predhodniki, je imel bolj konveksno obliko, zato so plazovi, ki so se prožili nad njim, potovali prek njega in se akumulirali pod njim.

Taljenje alpskih ledenikov je le ena od najočitnejših posledic vse toplejšega podnebja. Kakšne bodo še druge posledice podnebnih sprememb v našem gorskem svetu v prihodnjih desetletjih?
Do konca stoletja bo večina ledenikov izginila, njihov obseg bo morda od 10 do 30 odstotkov sedanjega obsega. Naša dva bosta izginila že veliko prej. V Sloveniji bo konec stoletja tudi snega precej manj, zaradi tega se bodo spre­menili pretočni režimi rek; to se dogaja že zdaj. Včasih so imele reke največji pretok spomladi, ko se je talil sneg, tiste, ki so tekle izpod ledenikov – v Sloveniji je to Drava, katere povirje je v Centralnih Alpah – pa so imele naj­večji pretok poleti. To je zelo dobro, saj kmetijstvo tedaj vodo najbolj potrebuje. Pretok rek se že spreminja, v pri­hodnje se bo še bolj. Zaradi več dežnih padavin v zimskem času bo pretok večji tedaj. 

Reke s snežnim režimom so imele včasih izrazit nižek poleti in pozimi. Poleti zaradi večjega izhla­pevanja, pozimi zato, ker so bile tedaj padavine v gorah v obliki snega. Višek je bil spomladi, ko se je sneg v gorah talil, in jeseni zaradi dežja. V prihodnje bo zimski nižek manj izrazit, poletni pa bolj. Jesenski višek bo zaradi spre­menjenega padavinskega režima večji, spomladanski manjši. To je slabo za kmetijstvo, saj to največ vode potrebuje spomladi in poleti.A naj omenim tudi drugo plat. S to­plejšim podnebjem se bo podaljševala vegetacijska doba in na višji nadmorski višini, ki nekoč za pridelovanje poljščin ni bila primerna, bo to mogoče. Pogled v zgodovino pokaže, da so v srednje­veškem toplem obdobju, ki se je kon­čalo okoli leta 1300, nastale najviše ležeče samotne kmetije v Alpah. To se je sicer zgodilo zaradi gospodarskih in političnih razlogov, zaradi toplejšega obdobja pa je bila višinska kolonizacija sploh mogoča.

Spremenjen pretok rek bo najbrž vplival tudi na pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah?
Seveda, tudi hidroelektrarne se bodo morale nekako prilagoditi drugačnemu režimu pretoka. Povečan zimski pretok bo dobrodošel, saj pozimi potrebujemo več električne energije, sončne elek­trarne, o katerih se danes veliko govori, pa je v tem času ne morejo proizvesti prav dosti. Poleti, ko bo pretok manjši, potrebe po elektriki zaradi naraščajo­čega števila klimatskih naprav pa večje, imamo možnost pridobivati elektriko iz sončnih celic. Torej ni nujno vse samo slabo. Treba pa je vedeti, kakšni bodo ti procesi, in jim pravočasno pri­lagoditi ukrepanje.

Ko je govor o gorskem svetu, ne moremo mimo smučišč, ki že dolgo trpijo zaradi zelenih zim. Kakšna je po vašem mnenju prihodnost smučišč pri nas?
Smučišča oziroma gorska turistična središča se bodo morala hitro prilago­diti spremenjenim razmeram. Izjema je morda Kanin, saj je na tistem območju zelo veliko padavin, ki bodo zaradi nadmorske višine pozimi še nekaj časa pretežno v obliki snega. Ko bo postalo še topleje, pa bo tudi pozimi vse večji delež padavin v obliki dežja in takrat bo zimskega turizma, kakršnega poznamo danes, tudi tam konec. Zaradi toplejšega podnebja pa bo v gorskih središčih daljša poletna turistična sezona. Gore bomo lahko dlje obiskovali v letnih razmerah, po­daljšala se bo tudi kopalna sezona v alpskih jezerih. Naj spomnim na Bo­hinjsko jezero, kamor smo včasih hodili avgusta, saj je bila pred tem voda za kopanje prehladna. Danes je za kopa­nje primerno že julija, v prihodnje bo sezona še daljša. Vsekakor se bo mo­ralo spremembam prilagoditi celotno turistično gospodarstvo.

 
Previous Post

Plazovni bilten 55, petek 1.4.2022 za območje Občine Tržič

Next Post

Plazovni bilten 56, ponedeljek 4.4.2022 za območje Občine Tržič

Start typing to see projects you are looking for.
Piškotki
Zavedam se in soglašam, da spletna stran zvsp.si uporablja piškotke.
Accept More info